Nekaj o meni

Ne boste verjeli, ampak rodil sem se 1. aprila leta 1976 v Slovenj Gradcu. Po nekem slučaju prav na isti dan, ko je Steve Jobs čisto na drugem delu sveta ustanovil Apple. Ker je bil moj oče Vili navdušen šahist in oboževalec svetovnega prvaka v šahu, Roberta Fischerja, odločitev za sinovo ime zanj ni bila težka. Mama je predlagala ime Peter, ampak to je že druga zgodba. Sicer pa si kombinacijo Peter Goter sedaj težko predstavljam. 😊 Harmoniko sem začel oboževati, odkar sem prvič slišal njen zvok. To so bili čarobni trenutki, ko sem ure in ure poslušal mamin gramofon in se začel spoznavati z Avseniki, Slaki in narodnozabavno glasbo nasploh. Čeprav sem bil mlad samo 4 leta, sem ločil mamine plošče po barvnih ovitkih in igral svojo prvo vlogo DJ-a. Veliko sem posedal pred vhodnimi vrati nekaj let starejših sosedov, ki sta se učila igranja na klavirsko harmoniko. Prvih šest let sem preživel v Velenju, potem sva se z mamo preselila v Šentilj, ki je bil na nek način odskočna deska za mojo glasbeno pot, saj je očim Martin tudi sam zelo oboževal narodno zabavno glasbo.

Prva pesem, ki sem se jo naučil na diatonično harmoniko, je bila ljudska; Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Pokazal mi jo je stric Ladi kar na njegovi harmoniki, jaz pa sem bil najbolj srečen otrok v Jugoslaviji. Želja po igranju na diatonično harmoniko pa je v meni postajala vedno močnejša.
Leta 1985, ko sem obiskoval drugi razred osnovne šolo, sem v mesecu maju na moje nepopisno veselje od očima Martina v dar prejel svojo prvo harmoniko, ki je bila stara okoli 70 let in je zelo spuščala zrak. Mogoče sem zaradi tega staknil toliko prehladov. 😊 Kot devetletni kratkohlačnik sem jo začel veselo raztegovati in igrati. Na začetku seveda bolj prvo kot drugo. Že v prvih letih svojega učenja, sem začel nastopati v domačem in tudi v okoliških krajih, na raznih prireditvah, srečanjih, veselih toboganih…Kot vsak mladi godec, sem si našel svoje vzornike v narodnozabavni glasbi.

Na začetku je bil to Franc Mihelič, kasneje pa Slavko Avsenik, oziroma glasba ansambla bratov Avsenik, ter Brane Klavžar in profesor Zoran Lupinc. Na začetku moje glasbeni poti sem se učil pri g. Zdravku Dolinšku in g. Slavku Kovšetu, kasneje pa sem prišel v uk g. Franciju Zemetu in nazadnje tudi g. Branetu Klavžarju. Vsem sem zelo hvaležen, prav tako vsem ostalim, ki so mi v tem času stali ob strani, ter mi pomagali. Seveda pa ne smem pozabiti tudi na mojega očima, ki me je vztrajno vozil na vaje in sem mu za to še danes hvaležen. Potem pa so se začela prva tekmovanja, na katerih na začetku ni šlo vse kot po načrtih. Leta 1988 se v predizboru, ki je potekalo v Laškem, nisem uvrstil v polfinale Ljubečne. Takrat sem mi je zdelo, da se mi je zgodila neverjetna krivica, ampak se mi ni, preprost mi je še veliko manjkalo.

Že kot mlad fant sem spoznal, da se je v življenju potrebno boriti, in za pravi uspeh resnično potruditi. Leta 1993 sem se učiti pri g. Branetu Klavžarju in takrat se je začelo zares. Poleg velenjske gimnazije, ki je tudi tudi zahtevala svoj čas, sem redno obiskoval vaje za diatonično harmoniko in osvojeno snov oziroma pesmi ali skladbe vadi po več ur na dan. Istega leta sem osvojil srebrno plaketo Ljubečne, v naslednjih dveh letih pa še dve zlati. Leta 1994 sem postal zmagovalec Zlate harmonike Ljubečne po mnenju občinstva. Leta 1997 sem zmagal v oddaji ” Po domače ” na RTV SLO z voditeljem Jožetom Galičem na tekmovanju talentov in za prvo nagrado prejel novo RUTAR harmoniko. V letu 1994 sem v svojo zbirko uspehov dodal še 1. mesto na evropskem prvenstvu, ki se je odvijalo v Attimisu (Italija).

Leta 1999 sem se udeležil svetovnega prvenstvo, ki se je odvijalo v mestecu Monsano pri Anconi v Italiji in osvoji naslov absolutnega svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko.

Uspešno sem zaključil tudi študij ekonomije, smer mednarodne menjave, na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.

• Srebrna plaketa Ljubečne 1993
• Zlata plaketa Ljubečne 1994
• Zmagovalec Ljubečne po mnenju občinstva 1994
• Zlata plaketa Ljubečne 1995
• 1. mesto na Delčnjakovem memorialu 1996
• 1. mesto na evropskem prvenstvu leta 1997 v kategoriji do 18 let – Attimis ITALIJA
• Zmagovalec oddaje Po domače za RUTAR harmoniko 1997
• Absolutni svetovni prvak 1999 (Monsano – Italija)
• Zlata plaketa strokovne žirije na festivalu Graška gora poje in igra 2001 – Ansambel Roberta Goterja
• Nagrada Comenius EduMedia Siegel plus – za prvi profesionalni računalniški program za učenje harmonike – VSLN – Vsak se lahko nauči – BERLIN, NEMČIJA 2008